Copyright © 1998--1999 Jeremy D. Zawodny. Dovoljenje za razširjanje in spreminjanje tega dokumenta podeljuje splošno dovoljenje GNU (General Public License). Kopija dovoljenja je dostopna na strani http://www.gnu.org/copyleft/gpl.html
Spis je namenjen uporabnikom sistema Linux, tistim, ki bi se radi naučili uporabljati urejevalnik Emacs. Nastajati je začel kot kratka predstavitev na toleškem območnem srečanju uporabnikov Linuxa (Toledo Area Linux User Group) http://www.talug.org/. Pozneje pa se je razrasel zaradi pomoči skupnosti, o čemer priča tudi razdelek z zahvalami.
Posebej moram poudariti, da ni v spisu skoraj nič, kar bi veljalo le za Linux, vse se nanaša na vse vrste Unixov in celo na Emacs, ki teče v okolju Microsoft Windows. A ker je ta spis del linuxovskega dokumentacijskega projekta (Linux Documentation Project), vztrajam, da je namenjen uporabnikom Linuxa, saj je nastal posebej zanje.
Tisti, ki vam je ime GNU/Linux ljubše kakor preprosto ,,Linux'' (preberite si http://www.gnu.org/gnu/linux-and-gnu.html, pa boste izvedeli, zakaj naj bi sploh kdo razločeval med tem dvojim), pa v mislih z nizom GNU/Linux nadomestite vsako omembo Linuxa v tem spisu. Ne nasprotujem utemeljitvi in bistvu vašega pomisleka, vendar ne čutim potrebe, da bi zapisal ,,GNU/Linux''.
Emacs pomeni različnim ljudem različno. Odvisno od tega, koga boste vprašali, boste morebiti dobili naslednje odgovore:
Pretvarjajmo se, da je Emacs urejevalnik besedila, in sicer neverjetno zmogljiv urejevalnik besedila, pozneje pa bomo poglobljeno obravnavali to vprašanje. Emacs je napisal Richard Stallman (ustanovitelj fundacije za prosto programje, Free Software Foundation http://www.fsf.org/, in projekta GNU http://www.gnu.org/) in ga še vedno vzdržuje.
Emacs je eden najbolj razširjenih in zmogljivih urejevalnikov v Linuxu (in Unixu) in je po priljubljenosti takoj za urejevalnikom vi. Slovi po velikanskem naboru funkcij, zmožnosti preprostega prilagajanja in po tem, da v njem ni napak. Obsežni nabor funkcij in zmožnost prilagajanja sta posledica tega, kako je bil Emacs načrtovan in izveden. Ne da bi se nameraval spuščati v podrobnosti, trdim, da Emacs ni le urejevalnik. Velik del ga je napisanega v programskem jeziku lisp. Jedro Emacsa je v jeziku C napisan popolnoma funkcionalen tolmač za jezik lisp in le najosnovnejši in nizkonivojski del predstavlja prevedena koda C, večina Emacsove kode pa je napisana v jeziku lisp. Trdimo lahko, da je v Emacs vgrajen celoten programski jezik, njegovo kodo pa lahko po potrebi spreminjamo, prilagajamo, dodajamo in tako prikrojujemo vedenje Emacsa.
Emacs je hkrati tudi eden najstarejših urejevalnikov. Dejstvo, da ga zadnjih dvajset let (?) uporabljajo tisoči programerjev, je razlog, da je zanj na voljo veliko dodatnih paketov. Ti paketi vam omogočajo, da postorite tisto, o čemer se Stallmanu, ko je Emacs začel pisati, še sanjalo ni. Več o tem pa v nadaljevanju.
Na voljo so vam številna spletišča in spisi, ki vam dajo boljši pregled nad Emacsom, njegovo zgodovino in drugim kakor pisanje, ki je pred vami. Raje kot da bi pisaril o že znanem, vam svetujem, da si oglejte nekatera od mest v razdelku Drugi viri.
Omeniti je treba, da imamo dva različna urejevalnika: GNU Emacs in XEmacs. Oba izvirata iz skupnega prednika in večina funkcij jima je skupna. To besedilo se nanaša na GNU Emacs (izrecno na različico 20.3), a večina zapisanega velja tudi za XEmacs in zgodnejše različice GNU Emacs. V besedilu se sklicujem preprosto na ,,Emacs'' in to upoštevajte.
Emacsa ni težko dobiti. Če uporabljate razširjeno distribucijo Linuxa, kot so Debian, RedHat, Slackware ali podobne, ji je Emacs zelo verjetno že priložen kot paket, ki ga namestimo z našega sredstva za distribucijo. Če Emacsa nimate, si lahko priskrbite njegovo izvirno kodo in jo sami prevedete. Obiščite spletno stran http://www.gnu.org/software/emacs/emacs.html, na katerem boste našli točna navodila, kako ga dobiti.